Zakon je razvojen le za odstotek najbolje plačanih, vsem ostalim pa daje lažne obljube o drobtinicah in hkrati grozi z razgradnjo temeljev solidarne družbe, je dejal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob ob začetku referendumske kampanje in očitno sledil navodilom komunikacijske strategije.
Strategija Roberta Goloba: Potica in drobtine ter strašenje volivcev
Komunikacijski strategi bodo - glede na rezultat ankete, ki so jo naročili sindikati - do referendumskega glasovanja imeli še veliko dela.
V javnomnenjski poizvedbi agencije Ninamedia, v kateri so po naročilu sindikatov preverjali odpor proti interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivke in volivci odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu, so po naših informacijah na dan prišli zanimivi rezultati. Delež tistih, ki zakonu nasprotujejo, je skoraj izenačen z deležem tistih, ki ga podpirajo. Delež tistih, ki še ne vedo, kako bodo glasovali na referendumu 6. decembra, je po tej anketi okoli 50-odstoten.
Usoda interventnega zakona za razvoj Slovenije se zdi - glede na anketo agencije Ninamedia za sindikate - še povsem odprta, saj znaša delež tistih, ki še ne vedo, kako bodo glasovali, okoli 50 odstotkov. Delež nasprotnikov in podpornikov pa je takorekoč izenačen in to ne glede na razmeroma sugestibilno zastavljena vprašanja v anketi.
Tako, povzemajo sogovorniki, v javnomnenjski poizvedbi anketirani sploh niso mogli izraziti podpore posameznim rešitvam iz zakona, ki posega na različna področja, pač pa je bilo mogoče izraziti samo, v kolikšni meri se s posameznimi zakonskimi rešitvami vprašani NE strinjajo.
V anketi so merili med drugim tudi mnenje vprašanih o koruptivnosti delodajalskih organizacij.
Janša odgovarja Golobu, ki ne ve, kam z denarjem ...
V petek se je začela kampanja pred referendumskim odločanjem, ki bo v nedeljo, 6. decembra. Podporniki in nasprotniki že snujejo komunikacijske strategije, slogane, snemajo videe za družbena omrežja, načrtujejo delo na terenu.
Koalicija z Resnico poudarjata, da gre za zakon, ki ljudem le daje in nič ne jemlje.
SDS si je v enem od videov privoščil tudi Roberta Goloba in spomnil na njegovo izjavo iz predvolilnega obdobja leta 2022, ko je izjavil: »Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili. Razen da bi imel več denarja na računu in bi ga zapravljal mogoče za večje neumnosti.« Več posameznikov odgovarja na to Golobovo dilemo; kupili bi si lahko zimske gume, lažje peljali mamo na dopust, ženo na večerjo in vlagali v svoje podjetje, odgovarjajo.
V Gibanju Svoboda so prav tako že izbrali nekaj sloganov, s katerimi bodo nagovarjali volivke in volivce. Za to so uporabili tudi potico.
... Golob pa naročil komunikacijsko strategijo
Na portalu Zanima.me so pridobili tudi komunikacijski načrt Gibanja Svoboda, ki obsega 49 strani, v njem pa so določeni glavni govorci stranke (Robert Golob, Klemen Boštjančič, Lenart Žavbi, Duško Vujanović, Tamara Vonta in Alenka Bratušek) in področja, ki jih bodo zagovarjali.
V načrtu je zapisano jasno navodilo vsem govorcem Svobode, da je treba volivce prestrašiti, argumentacija pa mora sloneti na predpostavki, da bi bila zmaga na referendumu zelena luč, da desna koalicija slovensko družbo pelje v povsem nov scenarij, ki je strašljiv: »Če se zakon uveljavi, življenja, ki smo ga poznali, ne bo več,« so citirali na portalu komunikacijski načrt Golobovih.
Poudarjali bodo primanjkljaj, ki ga bi udejanjenje interventnega zakona ustvarilo v proračunu.
Če bo v soočenju argumentov v kampanji kdo opozarjal na dejstvo, da so globoko v proračun zajedli tudi sami v času Golobove vlade (plačna reforma, obvezna božičnica za javne uslužbence ...), se ne bodo smeli odzvati, pač pa bodo morali preusmerjati debato od lastne »radodarnosti«, ko so bili na oblasti, na druge teme, ki so jih konkretno nanizali v strategiji.
Dokument, ki so ga pridobili kolegi na portalu Zanima.me podrobno segmentira tudi volilno telo, s komunikacijsko strategijo ciljajo tudi na volivce, ki podpirajo posamezne dele interventnega zakona ali celo zakon v celoti.
Zato bodo v kampanji pozornost namenjali tudi tistim, ki interventni zakon podpirajo, a imajo odpor do prvaka SDS Janeza Janše. »Temu segmentu poudarjajmo nazadnjaštvo, rasizem, nestrpnost, trumpizem, prodajanje suverenosti in priklanjanje Janše Izraelu«.
Prioriteta Golobovih je tako preusmerjanje razprav stran od vsebine.
Pripravili so tudi različne slogane, s katerimi bodo nagovarjali volivce, med drugim tudi s potico za izbrance, odporom do dobro plačanih managerjev, strašenjem pred razpadom javnega zdravstva.
Pri tem dokument izrecno opozarja, da ta sporočila niso nujno utemeljena z dejanskim preračunom posledic interventnega zakona.
V komunikacijskem načrtu so segmentirali 26 skupin volivcev ter za vsako napisali, kako se bodo ukvarjali z njimi - jih nagovarjali ali ne ter kako bodo to počeli. Za vsakega poslanca Gibanja Svoboda so natančno določili njihove dnevne aktivnosti, pri tem pa bodo usmerjeni tudi v intenzivno prepričevanje tistega dela volivnega telesa, ki ga imenujejo »razočarani volivci.«
Gibanja Svoboda je leta 2022 na državnozborskih volitvah podprlo 410.769 ljudi, letos pa so dobili 338.102 glasov
V okviru kampanje bodo prek novačenja »neodvisnih« strokovnjakov (stranka naj nagovori profesorje, učitelje, programerje in druge profile) nagovarjali volivce zunaj stranke. V posebnem poglavju je razdelano, kako jih bodo pridobili za ta namen.
V kampanji bodo ob opoziciji in sindikatih delovali tudi predstavniki civilne družbe, ki bo - kot kaže - uporabljal enako retoriko zastraševanja.
