Informacije o tem, kako se financira Tina Gaber, so naletele na velik odziv javnosti. Direktor podjetja Lemonic, ki za Gaber snema podkaste, je po objavi našega članka poudaril, da partnerica Roberta Goloba njegovemu podjetju za dva podkasta na mesec ne plačuje 2.400 evrov.

»Snemanje podkasta v podjetju Lemonic stane 1.200 evrov za nove stranke. S Tino Gaber pa imava drugačen dogovor, kar pa ni stvar medija,« je poudaril Dominik Čepon v odzivu na naš članek.

[[povezana]]

Kakšna pravila veljajo za vplivneže?

Iz objav na Instagramu je razvidno, da se je Gaber klasičnemu vplivništvu in promoviranju izdelkov, odrekla že pred časom. Zadnjo objavo, v kateri je promovirala prehranske dodatke, je objavila decembra 2022, torej tik preden je njena veza s predsednikom vlade postala javna. Tako kot večina drugih slovenskih vplivnežev tudi ona takrat ni jasno navajala, da gre za plačano oziroma sponzorirano objavo.

Kdo je vplivnež? Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je vplivnež tisti, ki z ugledom, ki ga uživa znotraj mreže sledilcev, bralcev, zlasti na družbenih omrežjih, pomembno vpliva na njihove odločitve in življenjski slog. Vplivneži so postali eno izmed ključnih orodij marketinških strategij; podjetja pošiljajo lastne produkte vplivnežem, ki njihova korporativna sporočila ali izdelke širijo po svojih mrežah sledilcev.

Odkar je Tina Gaber medijsko izpostavljena kot premierjeva partnerka, občasno v svojih objavah označi le stilistko, s katero sodeluje in umetnika ličenja, ki skrbi za njen videz.

Tržni inšpektorat nad vplivneže

Do vplivnežev so inšpektorji postali bolj strogi lani, ko so aprila na pobudo Evropske komisije izvedli veliki nadzor in vplivneže opozorili na kršitve pravil, ki so zapisana v zakonu o varstvu potrošnikov.

Na Tržnem inšpektoratu sicer pojasnjujejo, da morajo vplivneži pri oglaševanju ali prodaji prek socialnih omrežij spoštovati predpise iz pristojnosti nadzornih organov.

»Vsaka objava, ki je namenjena oglaševanju in za katero je ponudnik storitev informacijske družbe prejel kakršnokoli nadomestilo (npr. denar, brezplačen izdelek, storitev, digitalno vsebino, popust na blago ali storitev, brezplačno izposojo, plačilo za klike, ki jih potrošniki opravijo preko objavljenih povezav ipd.), mora biti ustrezno označena, ne glede na njeno obliko. Samo označba »oglas« ali »ad« med ključniki na koncu objave ni dovolj za jasno prepoznavnost oglasne vsebine. Potrošnik mora biti že na začetku objave jasno in nedvoumno obveščen, da gre za oglas, pri čemer ta oznaka ne sme biti skrita ali vključena v drugo besedilo. V vseh oglaševalskih sporočilih, ki so del ali pa predstavljajo storitev informacijske družbe, mora biti jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik,«je v odgovoru na naša vprašanja zapisala glavna Tržna inšpektorica Andreja But.