Vpliv podnebnih sprememb se kaže tudi na snežni rezervah. Januarja letos je bilo tako na primer v Italiji snega le tretjina v primerjavi s povprečjem med letoma 2011 in 2023, kar je celo polovica manj snega kot leto prej.

V Alpah je stanje kritično, saj je snega kar za 63 odstotkov manj kot v preteklih letih. Na Apeninih je snega nekoliko več, vendar je zaradi višjih temperatur sneženje kratkotrajno.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pomanjkanje snega v Alpah enakomerno po vseh nadmorskih višinah. Marec je sicer ključni mesec za oblikovanje snežnih rezerv, saj se takrat pričakuje največ snega, vendar so te napovedi za zdaj precej negotove.

Pomanjkanje snega v Alpah ima številne posledice, tudi na razpoložljivost vode za kmetijstvo, civilno in industrijsko uporabo, zlasti v spomladanskih in poletnih mesecih.

Zgodovinski podatki kažejo, da zima z malo snega pomeni zmanjšan pretok rek poleti, to pa povečuje tveganje za sušo. Na Apeninih je sneženje decembra in januarja nekoliko izboljšalo stanje, vendar so višje temperature povzročile hitro taljenje snega.

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) sicer napoveduje toplejšo zimo od povprečja za celotno Evropo, kar dodatno otežuje napovedi za snežne rezerve. Čeprav so padavine lahko občasno obilne, so temperature ključni dejavnik za kopičenje ali taljenje snega.

Kot je znano, je bilo leto 2024 najtoplejše leto doslej, s povprečno temperaturo višjo za 1,5 °C.

Tudi majhna sprememba temperature lahko močno vpliva na snežne rezerve. Če je temperatura pod ničlo, se sneg kopiči, če pa je nad ničlo, se sneg tali.