Ustanovitelju Facebooka kritiki očitajo, da želi z ukinitvijo programa za preverjanje dejstev in pobude za spodbujanje vključevanja, raznolikosti in enakopravnosti pri zaposlovanju, ugoditi novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki mu je Meta po vdoru podpornikov v kongres leta 2021 začasno blokirala Facebook račun.

Zuckerberg je v razlogih za to odločitev navedel, da ga skrbi, da Meta postaja odločevalec o tem, kaj je resnica v svetu in dodal, da se Meta vrača k temeljnim vrednotam – k svobodi izražanja.

Njegova napoved je naletela na mešane odzive, o tem imajo veliko povedati tudi slovenski uporabniki Mete. Medtem ko so mnogi zaskrbljeni, je veliko tudi takšnih, ki so navdušeni, saj menijo, da jim je 'fact checking' (preverjanje dejstev) kratil pravico do svobode izražanja.

Med te, ki so Zuckerbergovo napoved pozdravili z navdušenjem, sodi tudi predsednik SDS Janez Janša.

Oštro bo še naprej preverjal za Meto

Kako konkretno bo Zuckerbergova napoved vplivala na slovenske uporabnike Metinih platform, smo se pogovarjali z Anuško Delić, odgovorno urednico Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, ki ga je maja 2022 Meta vključila v svoj program preverjanja dejstev. Zuckerbergova napoved se ji zdi nenavadna, saj pravi, da program deluje in se je februarja razširil na nove države.

Delić je pojasnila, da Oštro ostaja Metin partner in da ukinitev preverjanja dejstev kot del moderiranja vsebin na Facebooku in Instagramu velja samo za ZDA.

Meta je napovedala, da bo namesto preverjanja dejstev sledila omrežju X, kjer uporabniki sami s t. i. skupnostnimi zabeležkami (community notes) lahko pod objavami tem dodajo kontekst ali izpostavijo, da so lažne.

»Po dosedanjih analizah ameriške neprofitne organizacije Poynter Institute te oznake niso najbolj učinkovite – za bralce naj bi bile uporabne v le 5 odstotkih, medtem ko je Meta sama v poročilu, ki ga je objavila, navedla, da 95 odstotkov vsebin, ki ima oznako, da gre za lažno ali zavajajočo informacijo, uporabniki ne odprejo, pove Delić.«

V odzivu na Zuckerbergove zadnje govore pa je dejala, da je zanimivo, da je pravzaprav povzel napake, ki jih Meta dela sama.

»Meta sama briše profile in objave, sama cenzurira. Mi nimamo dostopov do profilov in nimamo tehničnih orodij za kaj takšnega. Mi imamo dostop do orodja, s katerim lahko, ko naredimo 'fact check', to objavo označimo in ji, če je potrebno, dodamo opozorilo. Druge moči nimamo.«

Kako točno deluje preverjanje dejstev in kaj dela Metin partner Oštro? Novinarji programa 'third-party fact-checking' samostojno, neodvisno ter skladno z metodologijo in profesionalnimi standardi identificirajo, pregledajo in ocenijo dezinformacije na družbenih omrežjih. Metin program preverjanja dejstev deluje v treh korakih. Prvi je zaznavanje problematične objave – na podlagi odzivanja skupnosti pa tudi ključnih besed. Drugi korak je preverjanje, ki lahko vključuje analiziranje in pregledovanje različnih gradiv. Meta posebej poudarja, da zunanji sodelavci, ki so vključeni v program preverjanja dejstev, ne odstranjujejo vsebin ali profilov uporabnikov – to naredi Meta, če oceni, da gre za kršenje njihovih pravil, ki pa so obravnavana ločeno od preverjanja dejstev. Če med preverjanjem ugotovijo, da je objavljena informacija napačna, Meta zmanjša doseg te objave, uporabnike, ki so delili to objavo ali jo želijo deliti, pa obvesti, da gre za zavajajočo ali lažno objavo. Objavi dodajo oznako s povezavo na preverjeno in pravilno informacijo.

Delić še pove, da so bili prav zaradi napačnih interpretacij njihovega dela, ki so se pojavile v medijih in na družabnih omrežjih že tarča groženj in da jim je napačno poročanje ter širjenje dezinformacij naredilo veliko škode in tlakovalo pot za napade na njih. »Grožnje smo prijavili, a po mnenju organov niso bile dovolj konkretizirane.«