Po grobih izračunih smo v Sloveniji do zdaj v uničenje poslali za okoli 71 milijonov evrov cepiv proti covidu, do konca februarja bo rok potekel še cepivom v vrednosti 1,7 milijona. Kljub temu, da odmerki romajo v koš, zaradi pogodbenih obveznosti dobivamo nove. Ob zbiranju podatkov smo ugotovili še, da NIJZ sporoča različno število opravljenih cepljenj med letoma 2020 in 2023. Zakaj prihaja do razhajanj? 

Javni zavodi so po zakonu podvrženi naročanju prek javnih razpisov, a obstaja izjema. Zakon o lekarniški dejavnosti je bil lani spremenjen na način, da javni lekarniški zavodi niso več zavezani h kupovanju zdravil prek javnih naročil. Da bi bilo to lahko v neskladju z Evropsko direktivo, je pri sprejemanju zakona odločevalce opozorila Državna revizijska komisija, a je sporen člen kljub temu ostal v zakonu. Komu je to v interesu?

V tem šolskem letu lahko dijaki in študentje prvič ob državni štipendiji dobijo še Zoisovo. A na odločitev, ali bodo dobili štipendijo za nadarjenost in izjemne dosežke, večina od vlagateljev prošnje še kar čaka: vlogo za štipendijo so oddali že lani jeseni, zdaj pa smo že konec januarja. »Gre za odločanje v zahtevnem upravnem postopku,« opravičujejo zamudo na Javnem štipendijskem skladu, ki se soočajo tudi s težavo pomanjkanja kadrov.

Pretekli teden smo razkrili poročila o delu Dorijana Marušiča, ki na ministrstvu za zdravje (MZ) dela kot svetovalec. Po objavi članka so na spletu zaokrožile informacije, da so naloge, ki jih ima Marušič nanizane v podjemni pogodbi na MZ, identične nalogam, ki jih ima strateški svet za zdravstvo, v katerem je Marušič tudi član. Informacije so se izkazale za skoraj povsem točne. Zato se mnogi sprašujejo, ali Marušič za isto delo na dveh koncih dobiva dvojno plačilo.

Za Dorijana Marušiča se že dlje časa govori, da je tisti, ki v resnici obvladuje ministrstvo za zdravje. Da je uradno svetovalec ministrice, neuradno pa kar minister v senci. Pridobili smo poročila o njegovem delu, iz katerih izhaja, da se je na ministrstvu ukvarjal tudi z zadevami, ki niso predmet njegove svetovalne pogodbe in pri katerih ni mogoče povsem izključiti nasprotja interesov. Dorijan Marušič je namreč lastnik zavod s koncesijo, kot svetovalec pa se je, kot izhaja iz poročil, ukvarjal tudi s koncesijami.

Akademik dr. Vinko Dolenc je bil priznan nevrokirurg, ki je ime Slovenije ponesel v svet. V stroki je štrlel iz povprečja: upal si je zarezati tam, kjer so se drugi ustavili. Zato je na področju nevrokirurgije premikal mejnike. Je pionir operacij na lobanjskem dnu, po njem se imenuje devet operativnih postopkov. Prav njegova domovina oziroma braniki pravic njenih državljanov pa so ga pustili na cedilu. Kršili so mu pravico do poštenega sojenja. Posledice so neopisljive, gorje, ki ga je 30 let prestajal v čustvenih vrtincih znotraj sebe, je sleherniku, ki tega ni doživel, nemogoče doumeti. Stiska ga je hromila in nazadnje očitno zlomila.

‍

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je 7. januarja v Odmevih dejala, da je delovna skupina pri razpisu za nakup dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč upoštevala tudi vsa priporočila stroke, ki jih je dalo ministrstvo za zdravje. Razkrivamo, da to ne drži povsem.

Preverjali smo, kaj je bil razlog, da so imeli novinarji britanskega Independenta glede lanskega pojava podrazličice novega koronavirusa XEC v Sloveniji precej boljše informacije od slovenskih medijev.

Pred kratkim smo poročali o sumih, da so razpisi za nakup reševalnih vozil pisani na kožo domačemu dobavitelju. Absolutni zmagovalec razpisov, katere vsebino naročniki vozil očitno kar kopirajo iz že objavljenih razpisov, je podjetje Medicop v lasti Petra Podlunška. Sprašujemo se, kdo je avtor izvirnega razpisa – nekateri domnevajo, da bi to lahko bil kar zmagovalni ponudnik.

Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Boštjana Poklukarja kupuje helikopterja za namene nujne medicinske pomoči. Vprašanje je, zakaj jih ne kupuje ministrstvo za zdravje, če sta helikopterja namenjena izključno reševanju življenj. S strokovnjaki smo preverili očitke o prirejenosti razpisa. Bomo res zapravili 50 milijonov evrov, pomoči potrebni in reševalci pa ne bodo nič na boljšem?

Okrožno sodišče v Ljubljani je v primeru Julijana Peterke, ki je po rutinski operaciji doživel zaplete, ki so vodili do hude hipoksične okvare možganov, v vmesni sodbi odločilo, da je odškodnina, ki jo zahteva njegova družina, utemeljena.  

O višini odškodnini bo sodišče odločalo naknadno. Zahtevek družine Peterka, če se prištejejo še zakonske zamudne obresti, znaša več kot milijon evrov. Če se nasprotna stran na vmesno sodbo ne bo pritožila, bi odškodnino lahko dobili kmalu.

Zaradi novosti v obračunu omrežnine so računi za električno energijo bistveno višji. Razliko močno občutijo tudi v javnih zdravstvenih zavodih. V ljubljanskem kliničnem centru (UKCL) bodo samo za glavno stavbo na Zaloški cesti za november plačali 13.245,02 evra VEČ omrežnine, kot so jo za mesec september. Pri čemer so novembra porabili manj elektrike kot septembra!

‍

Po pregledu letošnjih javnih razpisov za nakup reševalnih vozil tipa C -  reanimacijskih reševalnih vozil je jasno, da je edini ponudnik in absolutni zmagovalec podjetje Medicop v lasti Petra Podlunška. Poznavalce razmer moti, da se vodstva javnih zavodov ob nakupih ne obnašajo gospodarno. Medtem ko je za potrebe Italijanov dobro predelano reševalno vozilo za 80 tisoč evrov, pri nas zanj odštejemo še enkrat več, opozarjajo. Poleg tega se k nakupu reševalnih vozil v nekaterih primerih doda medicinsko opremo, s čimer se prostor za konkurenco popolnoma zoži.

‍

Rešitve za nadaljnjo hrambo matičnih celic še vedno ni. Hranil jih ne bo niti Zavod za transfuzijsko medicino, ki za to nima ustreznega dovoljenja. V podjetju GaiaCell pa med tem pozivajo, da bodo po novem letu primorani ukrepati, saj je nadaljnje hranjenje povezano s stroški, ki jih ne želijo več nositi.

Radiologe, ki odhajajo za boljše plačilo delati h koncesionarjem, želijo na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel zadržati v javnih zdravstvenih zavodih z znižanjem plačila storitev in omejitvijo plačevanja teh storitev za koncesionarje. Pa bodo dosegli želen učinek? Kdor si je prebral sprejete novosti, mu je jasno, da ne. Razlike tudi ne bo za paciente.

‍

Ministrstvo za zdravje je ustavilo nadzor nad ljubljanskim zdravstvenim domom, ki ga vodi Antonija Poplas Susič. Predsednik Strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj to potezo označuje kot neodgovorno, nekdanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pa je že izučilo in se komentarjev raje vzdrži.

Zdravstvenemu zavodu Celjenje iz Kopra, ki je v lasti svetovalca ministrstva Dorijana Marušiča, ki v tem zavodu kot zdravnik tudi dela, so koncesijo v obdobju te vlade podaljšali dvakrat po dve leti. Bi jo tudi v primeru, če ne bi šlo za njihovega svetovalca in ali je ministrstvo ob tem ravnalo po črki zakona?

Valentina Prevolnik Rupel se kot ministrica za zdravje bori za razmejitev javnega in zasebnega pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. To, da sama opravlja javno funkcijo in dela v zasebnem visokošolskem zavodu, se jim na ministrstvu za zdravje ne zdi sporno, češ da bo tudi predvidena novela Zakona o zdravstveni dejavnosti zdravstvenim delavcem še naprej omogočala sočasno zaposlitev v javnem zdravstvenem zavodu in na fakulteti. A zdravniki bodo - sodeč po osnutku omenjenega zakona - lahko predavali le na javnih visokošolskih zavodih, ne pa tudi na zasebnih, kot to trenutno opravlja ministrica.